Nekoč, nedolgo tega, je nek padli čuk posodil svojo knjigo s poezijami prijateljici kuri. S to kuro ga je družil pravzaprav le zelo podoben okus za glasbo, tukaj pa so se skupne točke tudi nehale. Nenazadnje, čuk ni kura in kura ni čuk. (Kurje vrednote so hedonske vrednote, kura teži k ugodju, ki ji ga predstavlja hrana, tekočina, zabava, spolnost… Medtem ko pa čuka privlačijo druge vrednote npr. resnicoljubnost, altruizem, spoznanje, harmonija, zavestno delovanje v svetu avtomatizma…)
Nazaj na temo. Poezija. Med branjem poezije se je kura avtorjeve izpovedi trudila razumeti. In ravno zato, ker je pesmi želela razumeti, jih ni razumela. Poezije namreč ni mogoče razumeti.
Pesmi nastanejo kot odraz nekega trenutnega stanja, v katerem se nahajajo avtorjeve misli, in ker svojih miselnih ali telesnih stanj pogosto ne znamo opisati z omejenim človeškim poimenovanjem za sestavine sveta, se tudi poet pri tvorjenju pesmi ne obremenjuje z razmišljanjem o golem, dobesednem in suhoparnem pomenu neke besede, pač pa se poglobi sam vase, neko besedo se odloči uporabiti, ker ga privlači njena oblika, ali pa morebiti barva, ki jo vidi, ko se mu beseda porodi v mislih, zvok, ki ga sliši, kako plešoč odmeva po miselnih sobanah, ali pa mu beseda obudi spomin na vonj, ki kot nek daljni in pozabljen duh blodi po meglicah njegovega nezavednega.
In ravno zaradi tega pesmi ni potrebno razumeti. Kaj bi uporabljali razum, če pa lahko pesem čutimo, če jo uporabimo kot pripomoček, da iz svoje notranjosti na plano privlečemo svoje pesmi, ki jih sklada naše življenje, a jih zapostavlja ta presneti razum, ki se trudi vsemu pripisati razlago, na to razlago nato nalepiti etiketo in predmet razlage pospraviti v predal, kakor je v predale pospravil že cel svoj omejen svet.
Problem se pojavi, kadar nam življenje ne piše pesmi, pač pa se prepusti označevanju… In ravno zaradi tega je kuram nemogoče razumeti poezijo, saj so kure popredalčkale vse besede in zaprle vse predale, vse povezave med besedami, ki bi pomen besed morebiti povezale tudi z drugimi predeli uma.
Made by: eho.
8 komentarjev
Komentiraj
Komentiraj
Prelomi vrstic in odstavkov so samodejni, e-poštni naslov ni nikoli prikazan, dovoljen je HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Besede so popredalčkane zato, da bi se ljudje med sabo razumeli. Če bi ti prišel v deželo, kjer ne poznaš jezika in bi v slovenščini povedal, da si lačen in žejen in če tega ne bi vsaj z gestami naznačil, bi od žeje in lakote umrl.
Je pa res, da je moderno, če se kdo igračka z besedami, ker mu lepo zvenijo; iskanje rime je utrudljivo, in če sam ne razumeš, kaj si hotel povedati, kako naj to razumejo drugi? Če pa pišeš le zase, potem pa tega ne objavljaj in ne kaži kuram!
Byrona, Prešerna, Menarta slavimo kot pesnike, pa so njihove pesmi vsem razumljive.
Te pozdravlja en kura-c.
komentar, avtor: mijau 16.05.2007 @ 08:33Kure so čisto v redu. Najbolje jih pripravijo pri Jazbinšku v Mednem.Zadnjič sva s Kruljetzom kilo požrla, pa bi še, če bi lahko.
komentar, avtor: binberlin 16.05.2007 @ 09:55Pesmi so lepe same po sebi. S predalčkanjem se njihova lepota izgubi.
komentar, avtor: cukomanija 16.05.2007 @ 12:09Ne vem, kakšne vrline ima čuk, toda skromnost ni med njimi.
komentar, avtor: mijau 16.05.2007 @ 12:46Zakaj ne bi bil skromen?
komentar, avtor: eho. 16.05.2007 @ 13:52eho, ker trdi, da so njegove pesmi lepe same po sebi. Naj nam katero predstavi, da mi ocenimo njih kvaliteto!
komentar, avtor: mijau 16.05.2007 @ 13:56haha, eho ne piše pesmi.
komentar, avtor: eho. 16.05.2007 @ 14:14Posodila sem knjigo - Jim Morrison: The American Night.
komentar, avtor: eho. 23.05.2007 @ 14:42