Nekoč se je v kurjem gnezdu znašel mladi orlič. Kako je prišel v kurje gnezdo, ve le višja sila, pomembno je to, da so ga njegovi kurji bratci in sestrice z veseljem sprejeli medse. Prav tako jih je za svoje sorodnike sprejel mladi orlič in z njimi je vsak dan veselo zobal zrnje ter brskal po tleh za črvi. Nekega dne pa je med to vsakodnevno dejavnostjo na tleh pred sabo opazil veliko senco. Želel je ugotoviti, komu ta senca pripada, zato se je ozrl v nebo, kjer je na nebeških planjavah tiho drsela mogočna ptica. Njeno lahkotno lebdenje v zraku in razsežnosti so v orliču vzbujale strahospoštovanje. Vzdihujoče se je oziral v nebo in si želel, da bi tudi on bil ta ptica. A ostalo je le pri sanjarjenju. Orlič se ni nikoli zavedel, da on ta ptica tudi je, nikoli ni razprostrl kril in poletel v višine, pač pa je ostal z drugimi kurami na tleh in še naprej zobal zrnje.
Vsi smo orliči – ali pa čuki, kakor koli že – le na nas je, ali bomo poleteli ali ne. Kurji svet nas lahko zavede, da bomo mislili, da smo kure. Ampak nismo. Vsak izmed nas v sebi nosi potenciale, da postane čuk. Od nas pa je odvisno, ali bomo kdaj te svoje lastnosti našli. Zato se začnimo spoznavati, spoznajmo svojo pravo naravo, spoznajmo čuka v sebi.
Made by: eho.
4 komentarjev
Komentiraj
Komentiraj
Prelomi vrstic in odstavkov so samodejni, e-poštni naslov ni nikoli prikazan, dovoljen je HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Me ima da bi bil čuk. Samo težko je dopovedati ostalim, kakšne namene imam.
komentar, avtor: drmagnum 19.05.2007 @ 22:34Lepo napisano.
komentar, avtor: agloco 19.05.2007 @ 23:43Tule nekaj ne štima-jebeš takšne orliče,če potrebujejo kure,da spoznajo kdo so….
komentar, avtor: črnavest 20.05.2007 @ 00:35črnavest: Ne moreš vedeti, da si srečen, če ne veš, kako se počutiš, ko si nesrečen. Ravno tako je z orliči.
komentar, avtor: eho. 20.05.2007 @ 10:06