Ležim na postelji in se razgledujem po sobi. Poleg mene je debel črn zvezek, knjiga ki jo pišem. Pravzaprav, ki je že dolgo nisem pisala. Kje neki naj najdem čas še za to? In pa električni klavir ob mizi. Kdaj sem se nazadnje prav spravila k igranju? Če pa ni časa.
Po drugi strani se zavedam, da čas je, vedno je, če si ga vzameš. Če nekaj zares hočeš, boš to storil in porabil manj časa za druge stvari. Hmm… Kaj pa, če je vse pomembno?
Igram še samo kitaro, pa še to sploh ne tako redno, kot včasih. Zdi se mi celo, da že nekaj časa ne napredujem. Vedno, ko pomislim na to, se spomnim reka. »če ne napreduješ, nazaduješ«.
Kje je vzrok vsemu temu? Največ je kriva šola, v to sem prisiljena. Grozno je misliti, da si v nekaj prisiljen. Človek ima razum, pa mora z njim slediti čredi. In spet in spet neodločeno prevlada moj »razumni« del, češ, treba se je učiti, treba se je posvečati šoli za nadaljnje dobro življenje, torej življenje kure. Ko bi pa lahko delala marsikaj drugega, kar mi je všeč. Zakaaaj?!
Večkrat sem slabe volje zaradi te moje nevolje. Rada bi marsikaj, na koncu pa neodločeno spet in spet dajem prednost šoli in čredi.
Made by: Tyto Alba
1 komentar
Komentiraj
Komentiraj
Prelomi vrstic in odstavkov so samodejni, e-poštni naslov ni nikoli prikazan, dovoljen je HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Brez skrbi, ne slediš čredi. Če si pa čuk - slediš lahko samo jati. =D
komentar, avtor: eho. 23.05.2007 @ 14:36