Narava je zimzelena . Čuk se lahko naveliča marsičesa, narava pa je tista, ki ga še zmeraj preseneča, znova in znova. Poletni dnevi so vroči, zato je najlepše tavati naokrog zvečer, ko se vse umiri, zrak pa je hladnejši. Tu in tam dobiš občutek, da se moraš ustaviti in enostavno gledati okrog sebe. V nebo, gozd, travnike.
Nebo je nekaj neverjetnega. Gledamo zvezde, ki jih več ni, gledamo preteklost. Tako sem se v enem teh poletnih večerov morala ustaviti in pogledati nebo, saj me je zanimalo, kaj pomeni velika pika nekje na severozahodu. Zgledala je kot nekoliko večja zvezda, bila je le bolj oranžna. Ko sem se ustavila, sem ugotovila, da se počasi premika. Slišala nisem ničesar, saj sem se hrupu na glavni cesti že izognila. Utrinek ni mogel bili, saj se je pika premikala prepočasi. In najbolj čudno je bilo, da se je začela nenadoma spreminjati v rdečo, postajala je vse manjša, nato pa nenadoma izginila.
Dogodek mi ni šel iz glave. Najprej sem pomislila, da je NLP. Potem pa, da to vsekakor mora biti, saj nisem vedela, kaj je. Da bi prišli nezemljani, se mi je pa zdelo vseeno malo verjetno. No, ko sem se pozanimala, sem ugotovila, da sem videla supernovo, tj. umirajočo zvezdo, ki se najprej zelo poveča, nato pa zgori in izgine. Torej sem videla preteklost, smrt zvezde, ki je medtem, ko sem jo gledala, več ni bilo.
Made by: Tyto Alba
1 komentar
Komentiraj
Komentiraj
Prelomi vrstic in odstavkov so samodejni, e-poštni naslov ni nikoli prikazan, dovoljen je HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Vsak izmed nas si s svojimi mislimi ustvarja svojo resnico, vsak živi svoj čas. Tako imamo ljudje svoj čas, živali, rastline svojega, tudi zvezde in morda celo vesolje.
Zdaj sem se spomnila enega stavka iz Neznosne lahkosti bivanja. Sicer ne spada ravno sem, a če že govorim o mislih …
komentar, avtor: eho. 18.08.2007 @ 08:45“Oj, kako grozno, že vnaprej pravzaprav odsanjamo smrt bitij, ki jih imamo najraje!”