eho.
0 Komentarjev
Normalna psihoza
Sanjanje dovoljuje
slehernemu od nas,
da je vsako noč svojega življenja
v miru in varnosti
za nekaj časa blazen.
(C. Fisher)
eho.
Skrivnost predmetov, ki se delijo z nič
Verjetno se je že vsakemu kdaj zgodilo, da je brezuspešno iskal kak predmet, ki mu je skrivnostno izginil izpred oči. V takšnem iskanju izgubljenega nepremišljeno premikamo druge predmete, upajoč, da se predmet, ki je izginil in ki ga iščemo, skriva za njimi ali pod njimi. Obrnemo celo sobo, ne samo enkrat, pač pa večkrat, a predmeta ne najdemo. Nato pa se nenadoma skoraj čudežno pojavi in to ponavadi ravno tam, kjer smo ga pred tem besno iskali.
Izgleda, da naše stvari izginjajo in se pojavljajo po svoji lastni volji. Ta skrivnostna izginotja poskuša pojasniti kar nekaj teorij.
Ena izmed njih pravi, da postanejo predmeti za kratek hip mikroskopsko majhni, morda veliki le za nekaj atomov, hkrati pa še vedno ohranijo svojo obliko, kakršna je značilna zanje. Tako pomanjšani so nevidni prostemu očesu. Na določenem mestu potem počivajo tako dolgo, dokler se niso ponovno pripravljeni pojaviti v polni velikosti.
Nekateri zagovorniki te teorije trdijo, da v katerem koli danem trenutku naše vesolje okupira milijone majhnih predmetov (primer: po našem vesolju blodi na milijone miniaturnih zoknov, ključev, pisal in podobnih zadevščin).
Druga teorija pravi, da predmeti dejansko za trenutek izginejo. Ta izkušnja bi naj bila podobna tistim, o katerih poročajo ljudje, ki so jih ugrabili nezemljani – za določeno časovno obdobje se enostavno ne spomnijo, kje so se nahajali in kaj so počeli.
Še skrajnejša teorija pa pravi, da naše predmete dejansko ugrabijo nezemljani, ki so enostavno preveč sramežljivi, da bi ugrabili nas osebno, poleg tega pa lahko te ugrabljene predmete sami uporabijo (tudi nezemljani radi nosijo zokne, da jih ne zebe v noge).
Obstaja pa še ena teorija. Ta predvideva, da naši izgubljeni predmeti potujejo v vzporedno vesolje, kjer se naenkrat pojavijo v sobi nekoga drugega, ki ta predmet ravnokar odkrije, zraven pa si misli: »O, poglej, bil je tukaj ves čas.« Ti predmeti se lahko ponovno vrnejo v naše vesolje – takrat pač spet postanejo pogrešani na drugi strani.
Mogoče pa je vse v naših glavah.
Mogoče sami povzročimo, da stvari izginejo.
Mogoče izginejo ravno zato, ker si mislimo, da smo jih izgubili in jih ne najdemo ravno zato, ker jih iščemo.
Mogoče pa smo samo patološko neorganizirani.
eho.
The Meatrix
Linki:
- original (ne YouTube): The Meatrix I (dosti boljša slika)
- original s slovenskimi podnapisi: The Meatrix I slo.sub
- in še nadaljevanji The Meatrix II in The Meatrix II1/2 (ta del je le “osvežitev” drugega dela)
eho.
Smisel življenja
Grški Bogovi so se pogovarjali o tem, kam dati smisel življenja, da bo vedno jasen.
Eden je rekel: “Dajmo ga na najvišjo goro,” pa so mu rekli: “Samo tja gor pridejo redki.”
Naslednji je rekel: “Dajmo ga spraviti v morje, da ga bodo povsod videli,” nakar so ugotovili, da je morje včasih valovito in da se v globino ne vidi dobro.
Nato so razmišljali, da bi ga napisali na nebo, pa so ugotovili, da so ustvarili oblake.
Potem so rekli: “Dajmo smisel v vse stvari, da ga bo človek povsod videl. Naj bo stalno v ljudeh, v njihovem srcu, da jih bo srce, ko bodo kaj delali, videli, občutili, storili, opomnilo na smisel in bodi skozi srce lahko videli smisel v drugih stvareh.”
In sedaj je spravljen v vseh stvareh in v našem srcu.
Rečemo mu ljubezen.
eho.
Hudičeva zobna ščetka
Čupira s hitrostjo 30 000 gibov glave na minuto, kar pomeni, da je ščetkanje z njo 100-krat hitrejše kot ročno in 10-krat hitrejše kot z običajno električno zobno ščetko. Njeni hitrosti bi zavidale tudi najbolj tr00 metalske glave, nastavljena na največjo hitrost pa izgleda, kot da jo je ustvaril sam hudič. Njenega besa se bojijo celo bakterije, saj jih zvočna tehnologija odstrani že pred samim dotikom ščetin. Vendar pa se je Lucifer odločil, da bo njegov proizvod prinašal tudi luč. Zagotavlja nam, da uporaba hudičeve zobne ščetke zmanjša madeže kave, čaja in tobaka ter nam podari bolj bele zobe (po nekaterih podatkih že v 28 dneh). Mogoče pa je kralj peklenščkov ustvaril to zobno ščetko zato, da bi bilo tam spodaj bolj svetlo. Mogoče se bodo vsi demoni začeli na veliko smejati in pekel bo od beline zob svojih prebivalcev kar zasijal. Konec koncev - zakaj pa ne …
Več info tukaj.
eho.
Ash nazg durbatulûk, ash nazg gimbatul, ash nazg thrakatulûk, agh burzum-ishi krimpatul.
Three Rings for the Elven-kings under the sky,
Seven for the Dwarf-lords in their halls of stone,
Nine for Mortal Men doomed to die,
One for the Dark Lord on his dark throne
In the Land of Mordor where the Shadows lie.
One Ring to rule them all, One Ring to find them,
One Ring to bring them all and in the darkness bind them
In the Land of Mordor where the Shadows lie.
eho.
Kolcanje
Kolcanje ni nič drugega kot nenadno in nenamerno sunkovito krčenje trebušne prepone: drobovje se nenadoma neprostovoljno sunkovito skrči ter s tem sproži zelo hiter in nenaden vdih. Pri tem zrak z veliko hitrostjo vdre v pljuča, grlo se sunkovito zapre in dihanje je za kratek čas blokirano. Značilni zvok »hik« se ponavlja nekaj minut in je posledica zaprtja špranje med glasilkama.
Velikokrat se vzrok za kolcanje skriva v utrujenosti ali stresu. V največ primerih je kolcanje gola muhavost našega telesa. Včasih ga povzročijo duševni dejavniki, na primer močni čustveni izbruhi, utrujenost in stres. Spet drugič je lahko vzrok nenadna sprememba temperature, pitje zelo mrzlih ali zelo vročih tekočin ali preveč zaužitega alkohola. Kolcanje lahko zakrivijo tudi vsi organi, ki so pri tem soudeleženi. Pri tem gre lahko za motnje v živčnem sistemu, ki uravnava delovanje drobovja, težave z žlezo ščitnico, vnetje osrčnika, želodčne težave ali težka vnetja požiralnika. Toda treba je poudariti, da so to res samo izjemni primeri.
Po ljudskem izročilu naj bi kolcali, ko nekdo misli na nas. Česar pa se znanstveno ne da utemeljiti.
eho.
Dežne kaplje
Duše,
ki se spustijo z višjih planetov na naš planet,
včasih padejo na Zemljo v dežnih kapljah.
Potem postanejo trava
in postopoma napredujejo proti višjim življenjskim oblikam.
(Śrila Prabhupada; iz knjige Življenje izvira iz življenja)
eho.
V koraku s časom
Le kdaj bomo nehali praznovati
en dan v letu
in začeli slaviti
vsak dan v življenju?
eho.
Odmev časa
/…/
We’re just two lost souls
Swimming in a fish bowl,
Year after year,
Running over the same old ground.
What have we found?
The same old fears.
/…/
(Pink Floyd: Wish you were here)
eho.
Enainštirideset čajev
Z oktobrom se je pričelo novo obdobje v življenju parih čukov. Oktobra je čuk postal ptica selivka, saj vsak teden znova zapusti svoj domek v domačem kraju ter se preseli v Ljubljano. Kot je listje, ki je tako veselo in zeleno poganjalo aprila, pričelo rjavo zapuščati svoja drevesa in plesati naokoli v vetru svoj zadnji ples, tako tudi čuk ni več tako zelen kot je bil spomladi, pač pa pleše s sapicami vetra, medtem ko mu sonce greje razprta krila, vesel je vsakega novega dne, pa če sije sonce ali piha veter (tudi dež zna biti prav prijeten – za uho), vesel je, če ga do poldneva nihče niti ne poskuša zgaziti, ko se s kolesom vozi po krvoločnih ljubljanskih pločnikih (ki s svojimi robniki uničujejo popolno obliko čukovega kolesa in mu povzročajo bojne rane), sprejema nov način življenja in vedno pogosteje se nasmiha svetu, saj se tudi svet z vsakim novim dnem nasmehne čuku.
V Ljubljani se je čukovo gnezdo spletlo v Črnučah in kaj kmalu po vselitvi se je začelo polniti z raznoraznimi drobnarijami, ki so najemniško stanovanje preuredile v dom. In tako je čuk začel kopičiti čaje.
Čuk zelo rad pije čaj. Pije ga lahko ob katerem koli trenutku dneva. Od zgodnjega jutra do poznega večera, ko se danes preveša v jutri in se datumi spremenijo, ko je čuk zaspan ali razburjen, ko mu je vroče ali ga zebe, ko je lačen ali sit … vedno je čas za čaj. In vsakič lahko čuk pije čaj druge vrste, drugega okusa. V gnezdu se trenutno namreč nahaja enainštirideset različnih vrst čajev, od zelenih, črnih, rdečih in puerha, vse tja do zeliščnih in sadnih.
Pride kdo na čaj?
Made by: eho.
